Potrošnja je povsod okoli nas – je sila, ki poganja gospodarstvo, kulturna praksa, s katero se oblikujemo in izražamo, ter vsakdanja praksa, s katero pridobivamo dobrine.

In kaj za nas pomeni etična potrošnja? Najbližje sta nam opredelitvi, ki jo podajo Jobber (v Goworek 2011, 75), ki etično potrošnjo opredeljuje kot sprejemanje nakupnih odločitev ne samo na podlagi osebnih interesov ampak tudi na podlagi interesov družbe in okolja ter Munchy in Vitell (v Joergens 2006), ki pišeta, da je etična potrošnja skupek moralnih principov in standardov, ki vodijo vedenje posameznikov, ko pridobivajo, uporabljajo in odlagajo izdelke.

Etična potrošnja je torej sodobni fenomen, ki postaja vse pomembnejši v prehrambeni, avtomobilski, kozmetični, modni in tudi pohištveni industriji. Zavedamo se in veseli smo, da potrošniki postajajo vse bolj izobraženi in informirani glede vprašanj etične potrošnje pri čemer želijo, pričakujejo in zahtevajo bolj odgovorno in trajnostno poslovanje podjetij.

Etični potrošniki kupujejo izdelke podjetij, ki ne škodujejo okolju, ljudem ali živalim oziroma jih ne izkoriščajo. Lahko imajo politične, verske, duhovne, okoljske, družbene ali druge motive za izbiro enega izdelka namesto drugega, skupno pa jim je, da se zavedajo učinkov, ki jih ima njihova potrošna izbira na njih osebno in tudi na svet okoli njih, ter so zaradi teh učinkov zaskrbljeni (Harrison in drugi 2005, 3). Etični potrošnik je tako potrošnik, ki pri nakupu poleg tradicionalnih kriterijev izbire kot so cena, kakovost, videz, uporabnost upošteva tudi etični vidik izdelka. Izbira torej izdelke, ki odražajo njegove moralna, etična in družbena načela. Za odkrivanje in raziskovanje tem sodobne etične potrošnje in kako postati etični potrošnik, vam svetujemo obisk spletne strani Choice in njihovega Ethical Shopping Guide.

Kljub temu, da je tovrstnih potrošnikov vedno več, pa potrošniki v Evropi vsako leto zavržemo več milijonov ton pohištva, ki pristane v sežigalnicah in na odlagališčih. Zelo ponosni smo na dejstvo, da vam ponujamo ročno prenovljeno pohištvo iz druge roke. Cup of Tea zgodba prepleta našo strast do pohištva, ki nosi zgodbo zgodovine in zavezo k trajnostni ter tako imenovani “slow-fashion” ponudbi naslonjačev in stolov.

Po mnenju organizacije Ekologi brez meja, “ponovna uporaba in uporaba izdelkov iz druge roke raste predvsem na račun povpraševanja potrošnikov”. Pišejo tudi, da po podatkih portala Manj je več, v Sloveniji deluje 25 centrov, kamor je moč prinesti izdelke, ki jih ne potrebujemo več. Ti izdelki so po potrebi deležni popravila ali preoblikovanja v nove izdelke, cilj vseh pa je, da se z novimi lastniki podaljša njihova življenjska doba. Po podatkih, zbranih v 19 centrih je v letu 2019 novo življenje dobilo več kot 185 tisoč izdelkov, ki bi sicer končali na odlagališčih ali v sežigalnicah. Več informacij glede ponovne uporabe v Sloveniji si lahko preberete v njihovem blog zapisu Ponovna uporaba — Trend sedanjosti za prihodnost.

Naš proces prenove

Naš proces prenove naslonjača oziroma stola je sestavljen iz več faz. Začnemo s skrbno izbiro zavrženih ali starih kosov pohištva, ki so naprodaj po Sloveniji ali v naše roke pridejo preko kupcev, ki želijo po naročilu trajnostno obnoviti svoje kose pohištva. Vsak kos nato obdelamo in prenovimo. Najprej odstranimo dotrajano blago, pene in podobno. Začnemo z brušenjem in barvanjem ter nego lesa oziroma kovinskega ogrodja. V celoti zamenjamo polnilo, blazine in tkanino, pri čemer lahko zagotovimo dolgotrajno udobje prenovljenega naslonjača / stola. Blazine natančno premerimo, izrežemo, namestimo in ročno sešijemo vse potrebne prevleke. Za tkanino v veliki meri uporabljamo žamet, od nedavnega tudi “bouclé”, včasih pa tudi umetno ali pravo usnje. V vseh primerih gre za material, ki je izjemno hvaležen za dolgoročno in vsakodnevno rabo, hkrati pa priročen za čiščenje madežev (z mokro krpo in naravnimi čistili za tkanine). Pri tem se trudimo, da pri prenovi oblazinjenega pohištva čim manj obremenjujemo okolje ter shranjujemo “ostanke” tkanine za izdelavo blazin. Z veliko mero ljubezni skrbimo, da naše pohištvo dobi ponovno priložnost za drugo, dolgo življenje v novem domu.

Izjemno hvaležni smo, da so naš trud za izdelavo trajnostnih izdelkov za dom opazili tudi v Centru za kreativnost, ki je našim naslonjačem podelili unikatno značko odličnosti “Made in Slovenia”.

Literatura:

• Goworek, Helen. 2011. Social and environmental sustainability in the clothing industry: A case study of a fair trade retailer. Social Responsibility Journal 7 (1): 74–86.
• Harrison, Rob, Newholm Terry in Deidre Shaw. 2005. The Ethical Consumer. London: Sage Publications.
• Joergens, Catrin. 2006. Ethical fashion: myth or future trend? Journal of Fashion Marketing and Management 10 (3): 360–371.
• Ponovna uporaba — Trend sedanjosti za prihodnost (wwv.ebm.si).